Strategija predstavlja platformo za osredotočanje vlaganj na področja, kjer ima Slovenija največji potencial za konkurenčno uveljavljanje. Pametna specializacija je torej strategija za:
- krepitev konkurenčnosti gospodarstva s krepitvijo njegove inovacijske sposobnosti,
- diverzifikacijo obstoječe industrije in storitvenih dejavnosti ter
- rast novih in hitro rastočih industrij oz. podjetij.
V obdobju 2016-2018 lahko pričakujemo 656 milijonov evrov razvojnih naložb na letni ravni. Sočasno s strategijo so bile pripravljene tudi ustrezne podlage za pripravo javnih razpisov, tako da lahko prve objave na tem področju pričakujemo že v letošnjem letu.
Krepitev gospodarstva temelji na inovacijah in razvoju – gre za temeljna vidika rasti in razvoja podjetij ter njihovega konkurenčnega uveljavljanja. V Sloveniji se v zadnjih letih kaže velik napredek na področju vlaganj v raziskave in razvoj (v nadaljevanju RR), kar je zagotovo tudi posledica finančnih spodbud, ki so v vedno večji meri namenjene za izvajanje raziskovalno-razvojnih projektov. Ob vsem tem, pa je pomembno ločevanje med rednimi dejavnostmi in RR aktivnostmi, da lahko podjetja ocenijo, če so do določenih spodbud sploh upravičena.
Osnovno merilo za razločevanje med RR od povezanih dejavnosti je element novosti in razreševanja znanstvene oziroma tehnološke nejasnosti, ki mora biti prisoten v RR aktivnostih. Odkriti pojavi ali rešitve morajo predstavljati novost v svetovnem merilu, hkrati pa morajo biti rezultati zanimivi za več kot le eno organizacijo. Prav tako je pomembno, da na projektu dela osebje, ki je tehnološko podkovano in ima ustrezno znanje za izvajanje aktivnosti in doseganje zastavljenih ciljev. Kot primer za razlikovanje RR aktivnosti od rednega opravljanja dejavnosti lahko vzamemo tematiko s področja strojne industrije. Če je predmet projekta izdelava načrta, ki omogoča izdelavo prototipa ali obratovanje pilotne naprave, potem gre vsekakor za RR aktivnosti. V kolikor pa gre za posodabljanje ali pripravo redne proizvodnje, pa teh aktivnosti ne moremo vključiti v okvir RR. Pomoč pri razlikovanju aktivnosti nam je lahko tudi pravilo Nacionalnega znanstvenega sklada ZDA; »Če je glavni cilj nadaljnja tehnična izboljšava proizvoda ali procesa, potem delo spada v RR. Če pa po drugi strani proizvod, proces ali pristop v bistvu že obstaja in so glavni cilji razvoj trga, pred-proizvodno načrtovanje ali brezhibna tekoča proizvodnja ali sistem nadzora, potem to ni več RR.« Tudi kasnejša izdelava kopij prototipa za namene komercializacije produkta ne spada več med raziskave in razvoj, ne glede na to, da na projektu še zmeraj dela osebje iz RR oddelka podjetja. Tudi vzpostavitev pilotskega obrata je lahko del RR aktivnosti do te stopnje, dokler se še zbirajo tehnični in drugi podatki, kakor hitro pa začne pilotski obrat delovati kot komercialna enota, pa le-teh stroškov ne moremo več šteti med RR.
Raziskovalno-razvojne projekte lahko izvajajo podjetja ne glede na dejavnost, pomembno je le, da zadostijo kriterijem, kateri ločujejo aktivnosti od izvajanja rednih nalog v podjetju. Kot osnova za razumevanje pojmov raziskav in razvoja pa vam naj služi Frascatski priročnik (Frascati manual), mednarodno priznana metodologija za zbiranje in uporabno statističnih podatkov s področja raziskav in razvoja.