Obzorje 2020 je največji finančni inštrument EU, namenjen raziskavam in inovacijam, njegov cilj pa je spodbuditi globalno konkurenčnost Evropske unije. Prednostne naloge programa so spodbujanje vrhunske znanosti in tehnologije, zagotavljanje gospodarske rasti in kreiranje novih delovnih mest v Evropi. Z usmerjenim financiranjem program namreč omogoča, da tiste ideje, ki so najbolj perspektivne, pridejo na trg in v uporabo po najhitrejši možni poti. Po zaključenih prvih treh letih izvajanja programa Obzorja 2020 – program bo skupno trajal sedem let – je Evropska komisija trenutno v fazi izvajanja evalvacije, ki bo pripomogla k oblikovanju delovnega programa za leta 2018-2020.
Hiter pregled programa Obzora 2020 v letih 2014 – 2017:
- prejetih več kot 100.000 upravičenih projektnih predlogov;
- podpisanih 11.108 pogodb;
- dodeljenih 20,4 milijarde EUR sredstev, kar predstavlja približno četrtino skupnih sredstev, ki so zagotovljena za celotno izvedbo Obzorja 2020;
- glavni upravičenci so visokošolske in raziskovalne organizacije, organizacije iz privatnega sektorja in mikro, mala ter srednja podjetja;
- prijavitelji prihajajo iz 131 različnih držav.
Kljub obetajočim kazalnikom in zgovornim številkam, je za sodbo o uspešnosti in učinkih programa prezgodaj. Mnogo izmed projektov je še v fazi ocenjevanja, nekaj projektov, ki pa je dobila odobreno financiranje, pa še ni pričela z izvajanjem aktivnosti.
Trenutno je v okviru programa Obzorje 2020 skupno 11.000 projektov v teku, vendar so še vedno v zgodnjih izvedbenih fazah – le 10 % je namreč takšnih, ki je pridobilo podporo inštrumenta, izvedlo projekt in ga že zaključilo. Vse našteto torej pomeni, da dejanskih, merljivih, končnih rezultatov projektov v glavnem še ni, posledično pa učinkov, ki bi bili relevantni pokazatelj doprinosa projektov k družbi, še ne moremo izmeriti.
Slovenija in inštrument Obzorje 2020
Slovenija kot prijavitelj v inštrument Obzorje 2020 še vedno sodi v skupino držav, ki ne izkoriščajo svojega potenciala v meri, kot bi ga lahko. Z ozirom na konkurenčnost in na razvojno naravnanost imamo Slovenci številne neizkoriščene kapacitete, predvsem pa, kakor govori praksa, nam manjka odločnosti, ki jo prijava v tovrstno financiranje zahteva.
Slovenske prijave:
- 1091 prijaviteljev, kar predstavlja 1,5 % delež vseh prijaviteljev;
- 4351 oddanih vlog, kar predstavlja 1,1 % delež vseh oddanih vlog;
- 1419,1 milijonov EUR zaprošenih sredstev, kar predstavlja 0,8 % vseh zaprošenih sredstev;
- 10 % stopnja uspešnosti;
- 44,9 % udeležba privatnega sektorja;
- 39,6 % udeležba mikro, malih in srednjih podjetij.
Odobreni projekti s slovenskimi udeleženci:
- 187 prijaviteljev, kar predstavlja 1,1 % delež vseh prijaviteljev;
- 419 odobrenih vlog, kar predstavlja 0,9 % delež vseh odobrenih vlog;
- iz Slovenije prihaja 66 koordinatorjev, kar predstavlja 0,6 % delež vseh koordinatorjev;
- 109,4 milijona EUR odobrenih sredstev, kar predstavlja 0,6 % vseh dodeljenih sredstev;
- 37,2 % udeležba privatnega sektorja;
- 28,4 % udeležba mikro, malih in srednjih podjetij.
Drži, da je priprava dokumentacije za Obzorje 2020 obsežna, podrobna, da zahteva nemalo strateškega razmišljanja in načrtovanja poslovne poti podjetja v prihodnosti, vendar je tovrstno opravljeno delo v vsakem primeru dodana vrednost razvoja in nemalokrat v postopku nastajanja skristalizira želje, cilje in usmeritve – podjetja in njihovega vodstva.
Ne glede na vložen trud in čas, ima odločitev za prijavo v inštrument Obzorja 2020 za vsa podjetja, ki so inovativna v globalnem smislu, ki gradijo na lastnih raziskavah in razvijajo nove produkte, dodano vrednost v fazi priprave, ko razjasni marsikatera razvojna vprašanja in ne nazadnje v sklepni fazi, ki odobrenim projektom lahko prinese tudi do nekaj milijonov nepovratnih sredstev.
Avtor: Marjeta Maurer, Tiko Pro
Vir: finance.si