Vir: Finance
Avtorica: Teja Grapulin
Letos bomo za različne projekte počrpali 436 milijonov evrov evropskih kohezijskih nepovratnih sredstev, zraven bo iz slovenskega proračuna šlo še 70 milijonov evrov. Takšen je vsaj načrt vlade. Priložnosti bodo za podjetja v gradbeništvu, za podjetja, ki vlagajo v raziskave in razvoj, za delodajalce, ki iščejo spodbude za zaposlovanje. Nekje se sicer že zatika in razpisi stojijo.
Slovenija ima pri črpanju evropskih sredstev bolečo zgodovino, saj nam je prva leta perspektive 2007-2013 šlo zelo slabo. Potem smo vse skupaj pospešili in številke kažejo, da smo bili kar uspešni. Kako konkretno, smo pisali v članku na povezavi (Pregled 2015: Gradili smo, da se je kar kadilo). Zato je toliko več pričakovanj v zvezi s tem, kako uspešni bomo pri črpanju evropskih kohezijskih sredstev v obdobju 2014-2020, v katerem imamo iz evropskega proračuna na voljo tri milijarde evrov, Slovenija bo k projektom iz svojega proračuna prispevala še dodatnih 600 milijonov evrov.
V zraku 180 milijonov evrov
Letos bomo, če bo šlo po načrtih vlade, počrpali 436 milijonov evrov, je razvidno iz izvedbenega načrta, s katerim vlada podrobneje določi, kako bo porabljen evropski denar. Od tega se za 180 milijonov evrov še ne ve, kam bodo dodeljeni. Ko bodo izpolnjeni vsi pogoji za dodelitev tega denarja, določeni enotni standardi izvajanja projektov ter druge zahteve, bo služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) ta denar razporedila po posameznih ministrstvih, pojasnjujejo na SVRK.
Obetajo se razpisi za gradnjo železnic
Na infrastrukturnem ministrstvu, ki ima za letos razporejenih 26 milijonov evrov kohezijskih sredstev, poudarjajo pet projektov na železnicah, za katere bodo črpali evropska sredstva, ne samo kohezijska, ampak tudi v okviru instrumenta za povezovanje Evrope - mehanizma CEF, ki je namenjen naložbam v prednostno infrastrukturo EU. Tako je na začetku tega leta predvideno javno naročilo za izbor izvajalca del pri nadgradnji železniškega odseka Zidani Most-Celje. Od direkcije za infrastrukturo še pričakujemo odgovore o tem, kdaj bodo to javno naročilo in javna naročila za preostale naštete projekte objavljena. Dela bodo potekala vse do leta 2020. Celoten projekt je sicer vreden 225 milijonov evrov.
Kohezijska sredstva bodo šla tudi za nadgradnjo proge Maribor-Šentilj. Zdaj poteka razpis za izvajalca projektne dokumentacije, začetek gradbenih del je predviden v drugi polovici leta 2017. Sicer gre za projekt, ki je skupno vreden 400 milijonov evrov.
Iz kohezijskega sklada se bo sofinanciral tudi projekt Vozlišče Pragersko, ocenjen je na 195 milijonov evrov. V pripravi je projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja in za izvedbo projekta. Začetek prve faze gradnje je predviden v letu 2017.
Še dva projekta se bosta financirala iz sredstev CEF, in sicer izvlečni tir in nadgradnja odseka Poljčane-Bistrica. Za zadnjega poteka priprava razpisa.
Odsek avtoceste Draženci-Gruškovje bo gradilo sarajevsko podjetje
Za gradnjo avtoceste Draženci-Gruškovje je letos predvidenih 23,4 milijona evrov evropskih sredstev. Za gradnjo druge etape odseka je Dars izbral podjetje Euro Asfalt iz Sarajeva. To bo drugo etapo izvedlo za skupno 52 milijonov evrov, izhaja iz podatkov Darsa. Avtocestni odsek sicer Dars financira deloma iz lastnih sredstev, del iz posojila EIB ter poleg kohezijskih sredstev še EUsredstev TEN-T.
Okoljsko ministrstvo bo financiralo »stare« projekte
Projekti oskrbe s pitno vodo, za katere je v obdobju od leta 2007 do 2013 zmanjkalo denarja, so bili prvi, ki so lani dobili obljubljeni denar iz nove finančne perspektive. Sofinanciranje teh projektov, skupaj jih je deset, se bo nadaljevalo tudi letos. Tukaj je skupno udeleženih 33 občin, ki so izvajalce del že izbrale, pojasnjujejo na okoljskem ministrstvu. Okoljsko ministrstvo bo sicer po izvedbenem načrtu vlade letos razporedilo 56 evropskih milijonov, še deset jih bo šlo iz državnega proračuna. Za te občinske projekte je letos predvidenih 53 milijonov evrov.
Letos začnejo preurejati eProstor
Okoljsko ministrstvo in geodetska uprava bosta skupaj izvedla program projektov eProstor, letos je za ta namen predvidenih 2,5 milijona evrov, projekt bi se lahko začel izvajati v poletnih mesecih. Skupna vrednost projekta, ki bo trajal več let, je 22,4 milijona evrov, od tega bo 17,9 milijona evrov evropskih sredstev. Do konca leta 2021 tako nameravajo vzpostaviti skupno infrastrukturo za prostorske informacije.
Agencija za okolje pripravlja projekt Sinica, pri katerem gre za nadgradnjo sistema za spremljanje onesnaženosti zraka ter ugotavljanje in analizo vzrokov čezmernih obremenitev. Vrednost celotnega projekta, ki naj bi trajal pet let, je 6,3 milijona evrov, od tega je del EU 5,3 milijona. Če bo projekt potrjen, je letos predvideno financiranje v višini 190 tisoč evrov, od tega 162 tisoč iz sredstev EU. Prvo javno naročilo bo predvidoma objavljeno pred poletjem letos, najpozneje pa septembra - odvisno, kdaj bo potrjena vloga za projekt in potrjeno javno naročilo, pojasnjujejo na MOP. Drugo javno naročilo pa bo predvidoma objavljeno na začetku jeseni 2016.
Delodajalci ne spreglejte subvencij za zaposlovanje
Delodajalci bodite pozorni na razpise ministrstva za delo oziroma zavoda za zaposlovanje za spodbujanje zaposlovanja. Kar 70 milijonov evrov sredstev EU in še 15 milijonov evrov iz slovenskega proračuna bo za različne ukrepe zaposlovanja in boljše zaposljivosti prerazporedilo ministrstvo za delo. Denimo, za ukrep Prvi izziv je letos namenjenih 16 milijonov evrov, podjetja lahko za zaposlitev mlade brezposelne osebe dobite 7.250 evrov subvencije. Razpis je že objavljen, najdete ga prek spletne povezave ([subvencije.finance.si]). Za usposabljanje na delovnem mestu bo na voljo 3,5 milijona evrov, za spodbujanje zaposlovanja, ki je namenjeno brezposelnim, starejšim od 50 let, osebam z nizko izobrazbo, dolgotrajno brezposelnim in drugim morebitnim ranljivim skupinam, pa 14,4 milijona evrov.
Podpora razvoju v ospredju, a razpisa še ni
Na ministrstvu za izobraževanje (MIZŠ) nam podrobnejših informacij o tem, katere projekte nameravajo sofinancirati z evropskimi sredstvi v letu 2016, niso sporočili. Povedali so, da bodo vse pojasnili na tiskovni konferenci prihodnji ponedeljek.
Ne glede na to je znano, da ministrstvo za izobraževanje skupaj z gospodarskim ministrstvom že nekaj mesecev paca skupni razpis za projekte raziskav in razvoja. V okviru tega skupnega razpisa bo letos na voljo 14,4 milijona evrov. Razpis naj bi objavili še ta mesec, čeprav so na SVRK sprva napovedali, da bo objavljen novembra 2015. Podrobneje v članku na spletu ( Za razvojne projekte podjetij bo letos na voljo 14,4 milijona evrov).
Prvi razpis za učitelje neuspešen
Sicer je bilo do zdaj na izobraževalno ministrstvo, po izvedbenem načrtu sodeč, za leto 2016 razporejenih 50 evropskih milijonov. Kaj si lahko obetate od tega denarja? Poleg omenjenega razpisa za podjetja za raziskave in razvoj, v sklopu katerega bo MIZŠ letos namenil 13,2 milijona evrov, je 4,3 milijona evrov predvidenih za sofinanciranje prve zaposlitve na področju vzgoje in izobraževanja. Razpis je ministrstvo izpeljalo konec leta 2015, izkupiček je bil klavrn. Predvidenih je bilo 300 zaposlitev, prišlo pa je le sedem prijav. Na ministrstvu so napovedali nov razpis.
Denar za praktično usposabljanje
Sicer bo izobraževalno ministrstvo med drugim z 2,7 milijona evrov letos podprlo praktično usposabljanje pri delodajalcih, prenavljati bodo začeli sistem poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Za vzpostavitev brezžičnih omrežij na vzgojnih in izobraževalnih zavodih bodo namenili slabe tri milijone evrov. Denimo, za ukrep razvoja inovativnih učnih okolij in prožnih oblik učenja za dvig splošnih kompetenc bo letos šlo 1,6 milijona evrov. Kaj konkretno se bo v okviru tega projekta izvajalo, nismo mogli izvedeti.
Kako bo gospodarsko ministrstvo spodbujalo podjetništvo
Kot rečeno, gospodarsko ministrstvo (MGRT) skupaj z izobraževalnim še vedno pripravlja prvi razpis, s katerim nameravajo podpreti raziskovalne in razvojne projekte. MGRT bo za ta ukrep letos namenil 1,2 milijona evrov.
Sicer pa bo MGRT letos med drugim izvajal e-vavčerje, tukaj je predvidenih 2,6 milijona evrov. Z vavčerji želijo podjetjem, sploh malim in srednjim, olajšati dostop do znanja in informacij, da bodo lažje prišla do različnih oblik pomoči. O tem, kaj so e-vavčerji, smo pisali v članku na spletu ( Prihajajo e-vavčerji ali kam bodo letos šla evropska sredstva za konkurenčnost MSP).
Štiri milijone za les in štiri milijone za poslovne cone
V prvi polovici tega leta je predviden prvi razpis za spodbujanje lesne industrije. MGRT ima za spodbujanje snovne in energetske učinkovitosti na področju rabe lesa letos na voljo štiri milijone evrov, 4,2 milijona evrov pa bo razpisalo za ukrep ekonomske infrastrukture, kamor sodijo tudi poslovne cone. Do tega denarja bodo upravičene občine. Več o tem v članku na spletu (Imamo več kot 300 poslovnih con, a država mošnjička zanje še ne bo zaprla).
Zdravstveno ministrstvo letos z le 300 tisočaki
Na ministrstvo za zdravje (MZ), ki je lani končevalo gradnjo urgentnih centrov, je, kot je razvidno iz izvedbenega načrta za obdobje 2016-2017, letos razporejenih le 315 tisoč evrov evropskih sredstev. Na zdravstvenem ministrstvu sicer pojasnjujejo, da bodo letos začeli dva projekta, ki bosta sicer trajala več let, skupaj pa sta vredna tri milijone evrov. Prvi bo namenjen krepitvi zdravja romske populacije. Pripomogel bo k dvigu zdravstvene pismenosti romske populacije, pravijo na MZ. Drugi projekt je namenjen nadgradnji mreže mobilnih enot za izvajanje preventivnih programov in programov zmanjševanja škode na področju prepovedanih drog. Tukaj je namen s terenskim delom vzpostaviti stik s prepoznanimi in skritimi uporabniki drog ter jim ponuditi možnost vstopa v programe zmanjševanja škode zaradi drog.
Za obveščanje 14 milijonov evrov
Precejšnja vsota evropskih sredstev - 14 milijonov evrov - bo šla za tako imenovano tehnično pomoč. Sem so zajeti ukrepi za »učinkovito izvajanje operativnega programa«, piše v operativnem programu. Denimo, delalo se bo za »izboljšanje kvalitativnih oblik obveščanja«.